Testovi po predmetot hirurgija

Text-only Preview


TESTOVI PO PREDMETOT HIRURGIJA



1. Vodena kila e sinonim za:
a. varikocela
b. hidrocela
v. epidimitis
g. cista na epididimis
d. funikulocela

2. Karcinomot na prostatata naj~esto se nao|a vo:
a. centralnata zona
b. perifernata zona
v. lateralnite lobusi
g. tranziciona zona
d. sreden lobus

3. Zmiskiot otrov ima:
a. neurolo{ko dejstvo
b. hemoliti~ko dejstvo
v. nefrotoksi~no dejstvo
g. paralizira~ko na dijafragma
d. paraliza na skeletna muskulatura

4. Perspiratio insensibilis iznesuva:
a. 1500 ml.
b. 1000 ml.
v. 500 ml.
g. 2000 ml.
d. do 500 ml.

5. Intoksikacija so citrati nastapuva pri:
a. peroralno vnesuvawe na citrati
b. masivna kratkotrajna transfuzija
v. intravenska aplikacija na citrati
g. hematemeza i melena
d. hematurija so anemija

6. Za povr{na anestezija na sluzoko`a na usta se koristi
rastvor na lidokain vo koncentracija od:

a. 0,5 %
b. 1 %
v. 4 %
g. 12 %
d. 0,1 %





7. Pri {to se slu{a grub sistolen {um:
a. pri obliteracija na arteriite
b. pri stenoza na arteriite
v. pri embolija
g. pri site gore navedeni

8. Glazgov koma skor od 5 zna~i (dva odgovori):
a. dobra prognoza
b. umerena prognoza
v. lo{a prognoza
g. pacient so so~uvana svest
d. pacient vo koma

9. Epiduralen hematom naj~esto nastanuva kako lezija na:
a. a. cerebri media
b. a. cerebri anterior
v. a. meningea media
g. a. meningea superficialis
d. a. cerebri laterali

10. Nespu{ten testis kaj vozrasen mo`e da:
a. atrofira
b. namali nivo na testosteron
v. zgolemi nivo na testosteron
g. malignizira
d. sozdade hidrocela

11. Karcinom na mo~en meur na verteksot e:
a. planocelularen karcinom
b. adenokarcinom
v. karcinom na preoden epitel
g. bazocelularen karcinom
d. carcinoma in situ

12. Cista coli lateralis e razvojna anomalija na:
a. razvoj na skr`ni laci
b. lateralna anomalija na toraksot
v. rascep na sternumot
g. gorna dipla na stoma~niot yid
d. dvete lateralni dipli na stoma~niot yid
|. Anorektalna malformacija
e. niedno od nabrojanite







13. RIVA- regionalna intravenska anestezija se koristi:


a. na dolnite ekstremiteti
b. na gornite ekstremiteti
v. na ekstremitetite
g. glava iv rat
d. na teloto

14. Tumor na dojka so golemina od 13 mm. so nezafatenost na
aksilarnata jama se nao|a vo sledniov stadium na bolest:
a. I
b. II
v. III
g. IV

15. 42 godi{na pacientka se javuva so simptomi i znaci suspektni
za tenkocreven ileus. Pri klini~ki pregled postoi mala
palpabilna masa pod desniot ingvinalen ligament. Najverojatno
se raboti za:
a. indirektna ingvinalna hernija
b. direktna ingvinalna hernija
v. umbilikalna hernija
g. pantalon hernija
d. Litre-ova hernija
|. Femoralna hernija

16. Perianalnata fistula naj~esto nastanuva kako rezultat na:
a. pilonoidalen sinus
b. perianalen apsces
v. hemoroidalna bolest
g. analna fistula
d. niedno od nabrojanite

17. Vo kolku stadiumi se deli klini~kata simptomatologija na
zaboluvawa na arteriite:

a. tri
b. ~etiri
v. pet
g. {est
d. dva

18. Simpatikusot na krvnite sadovi ima:
a. vazodilatatorno dejstvo
b. vazokonstriktorno dejstvo
v. senzitivno dejstvo
g. motorno dejstvo
d. niedno od nabrojanite



19. Malignite tumori na ko`ata naj~esto se manifestiraat na:
a. {epite

b. ekstremitetite
v. liceto i vratot
g. grbot

20. Pri inicijalen pristap na politraumatiziran pacient
primarno treba da se:
a. stavi kompresiven zavoj
b. imobiliziraat frakturite
v. pokrie ranata so sterilna prevrska
g. obezbedi di{ewe
d. obezbedi venska linija

21. Fraktura na proksimalen del na ulna so luksacija na glavata
na radius se vika fraktura:
a. Galeazi
b. Morgagni
v. Malgainie
g. Monteggia
d. Barton

22. Patolo{ka fraktura e mo`na pri:
a. osteogenis innerfecta
b. akuten osteomielit
v. koskena cista
g. multipli mielom
d. site nabrojani

23. Akutniot pankreatit naj~esto e predizvikan od:
a. bilijarna kalkuloza
b. alkohol
v. virusi
g. bakterii
d. niedno od nabrojanite

24. Direktna ingvinalna hernija:
a. e po~esta kaj `eni
b. mo`e da inkancerira
v. karakteristi~na e za deca
g. karakteristi~na e za postari ma`i
d. niedno od nabrojanite

25. Panaricium e:
a. gnojno vospalenie na volarnata strana na prstot
b. gnojno vospalenie na dorzalnata strana na prstot
v. avto-imuno vospalenie na prstot
g. vospalenie na ko`ata od alergiski tip


26. Sindrom na masna embolija se zabele`uva kaj skr{enica na:
a. koleno

b. lakot
v. kolk
g. ramo
d. rbetnik

27. Hemoroidalnata bolest e pratena so:
a. anemija
b. fistula
v. fisura
g. abscess
d. `oltica

28. Znaci za akuten apendicit se:
a. Bloomberg, Grassmann
b. Grassmann, Murphy
v. Rowssing, Murphy
g. Rowssing, Sarko
d. Bloomberg, Murphy

29. Sloboden luciden interval e karakteristi~en za:
a. epiduralen hematom
b. subduralen hematom
v. subarahnoidalen hematom
g. intracerebralen hematom
d. niedno od nabrojanite

30. Hipospadija se lekuva so:
a. operativno
b. bu`irawe
v. elektroekcizija
g. fiksacija
d. site nabrojani

31. Kontraktura e mo`na pri:
a. opekotini
b. smrznotini
v. distorzii
g. avulzii
d. site nabrojani

32. Kompresija na graden ko{ Pertes- Braun sindrom se karakterizira
so:
a. skr{enica na rebra
b. hematopneumotoraks
v. hidrotoraks
g. subkowuktivalni i petehijalni krvarewa na ko`ata na vratot i
liceto




33. Melena se javuva kaj:
a. tumor na colon descendens
b. tumori na rectum
v. hemoroidalna bolest
g. pepti~en ulkus na `eludnik i duodenum

34. Pri transplantacija na ko`a ako dava~kata i prima~kata
regija na ko`ni transplantati se nao|a kaj edna ista individua
taa se narekuva:
a. homotransplantacija
b. izotransplantacija
v. avtotransplantacija
g. heterotransplantacija

35. Taka nare~ena “ vise~ka “ {aka se javuva kako posledica na
povreda na:
a. n. medianus
b. n. ulnaris
v. n. radialis
g. n. musculocutaneus
d. n. axillaries

36. Koj od dolu navedenite maligni tumori na ko`ata poteknuva
od bazalniot sloj na epidermot:
a. carcinoma planocellulare
b. carcinoma basocellulare
v. adenocarcinoma
g. dermatofibrosarcoma

37. Karakteristi~na kompresivna neuropatija na n. medianus mo`e da
se javi koga nervot minuva niz:
a. canalis Guyon
b. Arcade Frohse
v. Arcade Sthruter
g. canalis carpalis

38. Primenuvaj}i go praviloto na devetki po Wallace za procenka
na izgorenite povr{ini presmetaj koja povr{ina zafa}a
izgorenica na celata predna strana na trupot:
a. 9 %
b. 2x9 %
v. 3x9 %
g. 4x9%
d. 5x9 %






39. Faciess Hippocratica e karakteristi~en za:
a. difuzen peritonit
b. Bazedova bolest
v. tetanus
g. Ku{ingova bolest
d. Montorova bolest

40. Tetanus se pojavuva kaj:
a. opekotini
b. rani kontaminirani so fekalna materija
v. otvoreni frakturi
g. rani naneseni od ognostrelno oru`je
d. se gore navedeno

41. Crammer- ova {ina se koristi:
a. za sobirawe na frakturirana patella
b. kako {ina za imobilizacija
v. kako sredstvo za skeletna trakcija
g. za interna fiksacija na koski
g. za dentalna fiksacija odnosno za fiksacija na zabi so `ica

42. Kaj dete na osum mese~na vozrast, do toj moment zdravo,
po~nuvaat silni abdominalni bolki, potoa povra}awe, a majkata
videla vo stolicata primesi od krv kako gel od malina ili
iscedok od meso. Za {to najverojatno se raboti:
a. ezofagealni variksi
b. krvarewe od `eludo~en ulkus
v. polip na rektum
g. fisura in ano
d. krvarewe od Mekelov divertikulum

43. Znakot na Destot pretstavuva:
a. rana na perineum
b. krvarewe od rectum
v. hematom vo inguinum ili scrotum
g. vnatre{na rotacija na ekstremitetot na strana na skr{enicata

44. [to od navedenoto ne treba da se koristi za anestezija na
inficiran prst:
a. turnpike
b. prstenesta blok anestezija
v. blok anestezija vo predel na ra~niot zglob
g. adrenalin

45. Koj simptom ne e karakteristi~en za akuten apendicit:
a. Blumberg
b. Grasman
v. Moiniham
g. Lenc

d. Rovsing


46. Naj~esta lokalizacija na ehinokokovata bolest e:
a. bel drob
b. crn drob
v. bubreg
g. slezena
d. mozok

47. Fraktura vo vid na zelena granka-green stick fraktura
ozna~uva:
a. se karakterizira so zafa}awe na eden del od korteksot dodeka
ostanatiot del na korteksot e intakten
b. se javuva kaj postari lu|e
v. se javuva kaj deca
g. se gore navedeno ne e to~no

48. Vo koja grupa e naj~est pielonefritot:
a. kaj deca
b. kaj `eni
v. nema razlika

49. Koj e najdobar metod za tretirawe na steknata fimoza:
a. instrumentalna dilatacija
b. manuelna dilatacija
v. cirkumcizija

50. Znak koj uka`uva na mo`en tumor na bubreg ili na gornite
urinarni pati{ta e:
a. nefriti~na kolika
b. bezbolna makroskopska hematurija
v. dizurija
g. proteinurija
d. polakiurija
|. site nabrojani

51. Akuten apendicit kaj ma`i mora da se diferencira od:
a. akuten epididimit
b. torzija na testisi
v. dvete
g. nitu edno

52. Komplikacii na pepti~na ulkusna bolest se:
a. krvarewe
b. stenoza
v. perforacija
g. penetracija
d. se gore navedeno






53. Kaj anuri~en pacient treba da se napravi:
a. prostatektomija
b. orhiektomija
v. sondirawe na ureter
g. estrogena terapija

54. Pri~ina za smrt pri seriska fraktura na rebra na dve mesta,
napred i nazad e:
a. emfizem
b. kolaps na beli drobovi
v. flail chest
g. hematotoraks
d. pneumotoraks

55. Pregled na dojka treba da se napravi pri:
a. plevralna bolka
b. primena na antibiotici
v. postoewe na palpabilna masa vo dojkata
g. iska{luvawe na penest iska{lok

56. CT na graden ko{ treba da se napravi pri postoewe na:
a. Ha{imotova struma
b. Ridelova struma
v. M. Basedow
g. intratorakalna struma
d. M. Mondor

57. Bronhoskopija e indicirana pri:
a. hemoptizi
b. bolki vo predel na gradna koska
v. postoewe na plevralen izliv
g. namalen vitalen kapacitet

58. Pri postoewe na karcinom na ezofagus pacientot se `ali na:
a. dizartrija
b. ka{lica
v. disfagija
g. dispepsija

59. Za dijagnostika na divertikulum na ezofagus treba da se
napravi:
a. CT
b. ezofagografija
v. bu`irawe
g. EHO na abdomen






60. Kaj primarni varikoziteti na dolni ekstremiteti voobi~aeno
se primenuvaat dijagnosti~arskite metodi:
a. arteriografija
b. flebografija
v. dopler ultrazvuk
g. venski sken

61. Flebotromboza na venite na dolnite ekstremiteti po~esto e
lokalizirana vo:
a. malite dlaboki veni na podkolenica
b. vena poplitea
v. vo grankite na dlabokite femoralni veni
g. kruralnite veni d. komunikantnite veni

62. Definiraweto na akuten abdomen e:
a. peritonit
b. ileus
v. abundantno krvarewe vo abdomen
g. alarmantna sostojba vo abdomenot predizvikana od akutni
zaboluvawa na abdominalnite organi koi {to vo kolku ne se
tretiraat urgentno hirur{ki mo`e da zavr{at fatalno ili so
trajni posledici

63. Hernia acreata pretstavuva:
a. reponibilna kila
b. inkarcerirana kila
v. ireponibilna kila so hroni~ni prirasnuvawa me|u organite bez
znaci na ileus
g. ireponibilna kila so klini~ki i rentgenolo{ki znaci za ileus

64. Tretmanot na hitalna hernia od lizga~ki tip, asimptomatska
e sledniot:
a. itna operacija, hernioplastika i fundoplikacija na
`eludnikot
b. selektivna operacija kako edinstven na~in na lekuvawe
v. naj~esto higieno-dietetski re`im eventualno so antacidna
terapija
g. kako i sekoja hernia edinstven na~in na lekuvawe e hirur{ki
tretman

65. Haemetamesis et melena se javuva kaj:
a. krvarewe od gorniot digestiven trakt
b. srednite partii na tenkite creva
v. krvarewe od kolo rektum
g. krvarewe od a. a. hemorrhoidales

66. Glavobolka, povra}awe i staza na papilata na o~niot nerv se
znaci za postoewe na:
a. tumor na mozok